Tukaj so vprašanja in odgovori za program question mark, ki se ga uporablja pri preizkušnji iz statistike

Odebeljeni odgovori so pravi odgovori

Odgovori kjer piše "neki MATCHES " so vpisni odgovori in če poganjate program QM, ki ga najdete TUKAJ, boste vedeli kaj je s tem mišljeno :)

Vprašanja in odgovori za statistiko by Anže Ž.

Katere od naslednjih skupin dejavnikov (komponente) spreminjanja časovne vrste v splošnem vsebujejo časovne vrste letnih podatkov ?

1. Trend
2. Ciklična nihanja
3. Periodična nihanja
4. Enkratne vplive
5. Slučajne vplive

Za izvoz R Slovenije imamo podatke za leta od 1997 do 2004. Vrednost časovne spremenljivke t v letu 1999 je:

3.0

Za število zaposlenih v negospodarstvu R Slovenije imamo podatke za naslednja leta: 1997, 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002. Vrednost časovne spremenljivke x (x=0 v časovni enoti sredi razdobja) za izračun linearnega trenda v letu 2002 je:

2.5

Trend izvoza (v milijonih USD) R Slovenije za razdobje 1993 - 2002 je: T = 2900 + 230x (x=0 v časovni enoti sredi razdobja). Kolikšna je bila povprečna letna vrednost izvoza (v milijonih USD) v tem razdobju?

2900.0

V znanem obmorskem letovišču so skušali na podlagi mesečnih podatkov za zadnjih 10 let ugotoviti linearni trend prodaje pijač. Opazili so, da prodaja sicer iz leta v leto narašča, vendar zelo niha glede na turistično sezono. Kakšen je linearni trend za prodajo pijač v tem letovišču v opazovanem obdobju?

1. Konstanten
2. Naraščajoč
3. Cikličen
4. Padajoč

Za razdobje 1979 - 1986 smo za stanja hranilnih vlog (HV) prebivalstva, izražena v mrd DEM, izračunali linearni trend, in sicer: T = 13,8 + 0,9t Na podlagi linearnega trenda sklepamo:

1. Trend stanja HV prebivalstva se je vsako leto povečal povprečno za 0,9 mrd DEM.
2. Trend stanja HV prebivalstva se je vsako leto povečal za 0,9 mrd DEM.
3. Trend stanja HV prebivalstva se je vsako leto povečal za 13,8 mrd DEM.
4. Stanje HV prebivalstva se je vsako leto povečalo za 0,9 mrd DEM.

Za razdobje 1992 - 2002 smo za odstotke zaposlenih v industriji od vseh zaposlenih izračunali linearni trend, in sicer: T = 45 - 0,1t Na podlagi linearnega trenda sklepamo:

1. Trend % zaposlenih v industriji se je vsako leto zmanjšal povprečno za 0,1 odstotka.
2. Trend % zaposlenih v industriji se je vsako leto zmanjšal za 0,1 odstotne točke.
3. Trend zaposlenih v industriji se je vsako leto zmanjšal za 100 zaposlenih.
4. Število zaposlenih v industriji se je vsako leto zmanjšalo za 0,1 odstotka.

Linearni trend za vrednost uvoza (v milijonih USD) v R Sloveniji v razdobju 1994 - 2002 je izražen s premico: T = 1900 + 200t Kolikšna je napoved trenda za vrednost uvoza v letu 2003? (Odgovorite samo z vrednostjo brez merskih enot!)

3900.0

Linearni trend za vrednost uvoza (v milijonih USD) v R Sloveniji v razdobju 1994 - 2002 je izražen s premico: T = 1900 + 200t Kolikšna je napoved trenda za vrednost uvoza v letu 2004?

4100.0

Za prodajo kave v kavarni, ki je odprta od 8. - 24. ure sedem dni v tednu, imamo podatke po dnevih za nekaj preteklih let. Izračunati želimo časovno vrsto drsečih sredin. Koliko časovnih enot (podatkov) bomo vključili v razmike, za katere bomo računali sredine?

1. 5
2. 7
3. 10
4. 12
5. 14

Koliko razredov bi oblikovali za nazoren prikaz vrednosti zvezne spremenljivke za populacijo 1000 opazovanih enot?

11.0
10.0 TO 11.0 OR 11.0 TO 12.0

V poligonu želimo primerjati porazdelitvi študentov po uspehu pri Matematiki 1 v prvem letniku in Matematiki 2 v drugem letniku. Skalo na ordinatni osi bi pripravili za:

1. Gostoto frekvenc
2. Relativno frekvenco
3. Frekvenco
4. Relativno gostoto frekvenc
5. Kumulativo frekvenc

V histogramu z neenakimi širinami stolpcev želimo primerjati porazdelitvi podjetij po številu zaposlenih za dve dejavnosti. Skalo na ordinatni osi bi pripravili za:

1. Gostoto frekvenc
2. Relativno frekvenco
3. Frekvenco
4. Relativno gostoto frekvenc
5. Kumulativo frekvenc

Za spremenljivko y je dana naslednja porazdelitev: Vrednost Število enot 21 - 30 2 31 - 40 7 41 - 50 9 51 - 60 2 Kumulativna frekvenca za tretji razred je

18.0

Pri poligonu nanašamo vrednosti mere za gostitev pojava nad

1. Spodnje meje razredov
2. Sredine razredov
3. Zgornje meje razredov

Za zvezno številsko spremenljivko imamo oblikovana razreda: od 10 do pod 20 od 20 do pod 30 V kateri razred bi razvrstili enoto z vrednostjo spremenljivke 20?

1. Prvi
2. Drugi

Za število študentov v letniku smo oblikovali razreda: 1 - 250 251 - 500 Širina prvega razreda je:

250.0

Za število študentov v letniku smo oblikovali razreda: 1 - 250 251 - 500 Spodnja meja prvega razreda je:

0.5

Za število študentov v letniku smo oblikovali razreda: 1 - 250 251 - 500 Sredina prvega razreda je:

125.5

Prva dva razreda za spremenljivko "neto plača" sta: 50001 - 100000 100001 - 200000 Pri zaokroževanju na najbližjo celo vrednost je spodnja meja drugega razreda:

100000.5

0 MATCHES AND 1 MATCHES

Prva dva razreda za spremenljivko "neto plača" sta: 50001 - 100000 100001 - 200000 Pri zaokroževanju na največjo celo vrednost je spodnja meja drugega razreda:

100001.0

Dani so starostni razredi za prikaz starosti v dopolnjenih letih: 20 - 22 23 - 25 26 - 28 V kateri razred je razvrščena oseba, stara 22 let in pol?

1. Prvi
2. Drugi
3. Tretji

Dani so starostni razredi za prikaz starosti v dopolnjenih letih: 20 - 22 23 - 25 26 - 28 V kateri razred je razvrščena oseba, ki bo naslednji mesec praznovala svoj 26. rojstni dan?

1. Prvi
2. Drugi
3. Tretji

Pri ogivi nanašamo vrednosti mere za kumulativo pojava nad

1. spodnje meje razredov
2. sredine razredov
3. zgornje meje razredov

0 MATCHES AND 1 MATCHES

Za porazdelitev zvezne spremenljivke y so dani naslednji podatki (pri razvrščanju smo upoštevali zaokroževanje na največjo celo vrednost): Vrednost Kumulativa št. enot 21 - 30 2 31 - 40 12 41 - 50 20 Koordinati točke drugega razreda v grafikonu kumulative frekvenc sta:

1. T(36,12)
2. T(40.5,12)
3. T(41,12)
4. T(40,12)
5. T(30,12)
6. T(31,12)

Za zvezno spremenljivko y sta oblikovana naslednja razreda (pri razvrščanju enot smo upoštevali zaokroževanje na največjo celo vrednost): 2 - 4 5 - 8 Sredina drugega razreda je:

1. 6
2. 6.5
3. 7

Za zvezno številsko spremenljivko smo oblikovali naslednja razreda in pri razvrščanju enot upoštevali zaokroževanje na največjo celo vrednost: 4 - 8 9 - 16 Širina drugega razreda je:

8.0

Za število učencev v razredu na osnovnih šolah v R Sloveniji smo oblikovali naslednja razreda: 10 - 20 21 - 40 Širina prvega razreda je:

11.0

Za spremenljivko x imamo oblikovana naslednja razreda: nad 20 do 30 nad 30 do 40 V kateri razred je razvrščena enota z vrednostjo spremenljivke 30?

1. Prvi
2. Drugi

Za zvezno spremenljivko y smo oblikovali naslednja razreda (pri razvrščanju enot upoštevajmo zaokroževanje na največjo celo vrednost): 5 - 10 11 - 15 V kateri razred je razvrščena enota z vrednostjo spremenljivke 10,8?

1. Prvi
2. Drugi

Za število otrok v otroških vrtcih v neki občini sta oblikovana naslednja razreda: 5 - 50 51 - 150 Spodnja meja prvega razreda je:

4.5

Indeks cen na drobno v lanskem juliju v primerjavi z decembrom predlanskega leta je 169. Za koliko odstotkov so se v tem razdobju povečale cene na drobno ?

69.0

Povprečni letni koeficient dinamike industrijske proizvodnje v R Sloveniji je za obdobje 1995 - 2002 enak 0,94. Koliko je povprečna letna stopnja rasti industrijske proizvodnje v tem razdobju ?

-6.0

Povprečna mesečna plača zaposlenih v industriji se je v letu 2002 v primerjavi z letom 2001 povečala za 15 %. V gradbeništvu je povprečna mesečna plača zaposlenih v letu 2001 predstavljala le 3/4 tiste v industriji, toda v letu 2002 se je povečala za 25 % v primerjavi s predhodnim letom. Razlika v povprečni mesečni plači med navedenima dejavnostima v letu 2002:

1. Se je povečala.
2. Se je zmanjšala.
3. Je ostala nespremenjena.

Proizvodnja nekega proizvoda se je v februarju v primerjavi z januarjem povečala za 40 %, v marcu pa je v primerjavi s februarjem upadla za 35 %. Ali je bila proizvodnja tega proizvoda v marcu večja kot v januarju?

1. Proizvodnja je bila v marcu večja kot v januarju.
2. Proizvodnja je bila v marcu manjša kot v januarju.
3. Proizvodnji sta bili v marcu in januarju enaki.

Vrednost uvoza se je v R Sloveniji leta 2001 v primerjavi s predhodnim letom zmanjšala za 2,4 %. Kolikšna je vrednost ustreznega verižnega indeksa?

97.6

Povprečno dnevno število zaposlenih v nekem podjetju je bilo v razbdobju 1997 - 2000 takšno: Leto Št. zap. 1997 1100 1998 1150 1999 2200 2000 1980 Indeks za leto 1999 z osnovo v letu 1997 je:

200.0

0 MATCHES indeksnih AND 1 MATCHES točk

0 MATCHES indeksnih AND 1 MATCHES točk

0 MATCHES odstotnih AND 1 MATCHES točk

0 MATCHES odstotnih AND 1 MATCHES točk

Verižni indeks za porabo mleka na prebivalca v Sloveniji za leto 2001 znaša 100,6. To pomeni, da je bila poraba mleka na prebivalca:

1. v letu 2001 za 0,6 % večja kot leta 2000.
2. v letu 2001 za 0,6 odstotne točke večja kot leta 2000.
3. v letu 2000 za 0,6 % manjša kot leta 2001.
4. v letu 2000 za 0,6 odstotne točke manjša kot leta 2001.

Verižni indeks za porabo mesa na prebivalca v Sloveniji za leto 1997 znaša 97. Za koliko % se je poraba mesa na prebivalca razlikovala od te v letu 1996?

3.0

Verižni indeks za porabo mesa na prebivalca v Sloveniji za leto 1997 znaša 97. Za kolikokrat je bila leta 1997 poraba mesa na prebivalca manjša kot leta 1996?

0.03

Povprečna letna stopnja rasti porabe mesa na prebivalca je v razdobju 1992 - 2001 v Sloveniji znašala 1,8 %. Kolikšen je bil v tem razdobju povprečni letni verižni indeks?

101.8

Povprečna letna stopnja rasti porabe mesa na prebivalca je v razdobju 1992 - 2001 v Sloveniji znašala 1,8 %. Kolikšen je bil v tem razdobju povprečni letni koeficient dinamike?

1.018

Leta 2000 je bila vrednost nekega pojava 100 merskih enot. Koliko merskih enot bi bila vrednost tega pojava leta 2002, če bi se v tem razdobju pojav povečeval s povprečno letno stopnjo rasti 50 %?

225.0

0 MATCHES odstotnih AND 1 MATCHES točk

0 MATCHES odstotnih AND 1 MATCHES točk

Za razdobje od leta 1999 do leta 2002 leta smo izračunali, da je bila povprečna letna stopnja rasti cen na drobno 10 %. Katero vrednost korenskega eksponenta smo uporabili pri izračunu povprečnega letnega koeficienta dinamike?

3.0

Podatke o povprečnem dnevnem številu zaposlenih v izbranem podjetju za leta 2001, 2002 in 2003 vsakokrat nanesemo nad:

1. začetek leta.
2. sredino leta.
3. konec leta.

0 MATCHES AND 1 MATCHES

Za pojav, ki narašča s konstantno letno stopnjo rasti, narišemo osnovne podatke v pollogaritemskem grafikonu, merjene z logaritemsko lestvico. Zaporedne vrednosti so točke na:

1. Eksponentni krivulji.
2. Vodoravni premici.
3. Naraščajoči premici.

Za pojav, ki narašča s konstantno letno stopnjo rasti, narišemo osnovne podatke v linearnem grafikonu, merjene z linearno lestvico. Zaporedne vrednosti so točke na:

1. Eksponentni krivulji.
2. Vodoravni premici.
3. Naraščajoči premici.

Med navedenimi časovnimi vrstami izberite tiste, ki so trenutnega značaja!

1. Denarna sredstva na računih občanov
2. Število živorojenih otrok
3. Število zaposlenih
4. Vrednost zalog po zaključnem računu
5. Vrednost izvoza kmetijskih pridelkov

Metodo najmanjših kvadratov lahko uporabimo za določitev regresijske premice le, če je njen smerni koeficient pozitiven.

1. Da
2. Ne

Če je regresijski koeficient regresijske premice negativen, potem je:

1. Kovarianca negativna
2. Determinacijski koeficient negativen
3. Korelacijski koeficient negativen
4. Standardna napaka ocene regresije negativna

Pri proučevanju odvisnosti med spremenljivkama smo ugotovili, da sta funkcijsko odvisni. Vrednost standardne napake ocene regresije je (-1, 0 ali +1):

0.0

V pripadajočem okencu izberite tisto vrednost determinacijskega koeficienta, ki ustreza posamezni dani vrednosti korelacijskega koeficienta!

1. - 0,50
2. 1,00
3. - 0,30
4. 0,60

Da je linearna odvisnost med proučevanima spremenljivkama pozitivna oziroma negativna, pove vrednost:

1. Determinacijskega koeficienta
2. Standardnega odklona odvisne spremenljivke
3. Variance pojasnjevalne spremenljivke
4. Kovariance

Korelacijski koeficient pove:

1. Naklon regresijske premice
2. Delež pojasnjene v skupni varianci odvisne spremenljivke
3. Povprečno povečanje odvisne spremenljivke
4. Stopnjo linearne odvisnosti med spremenljivkama

Razlika med vsoto dejanskih in z regresijsko premico izračunanih vrednosti odvisne spremenljivke je enaka (odgovorite s številko -1, 0 ali +1):

0.0

Za 100 gospodinjstev imamo podatke o mesečni porabi mesa in o mesečnem razpoložljivem dohodku za tri mesece. Odvisnost porabe mesa od razpoložljivega dohodka gospodinjstva bomo prikazali v razsevnem grafikonu. Koliko točk bo vseboval?

300.0

Standardna napaka ocene regresije je mera:

1. Razlik med vrednostmi odvisne spremenljivke y
2. Variabilnosti odklonov dejanskih od ocenjenih vrednosti spremenljivke y
3. Razlik med dejanskimi vrednostmi in aritmetično sredino spremenljivke y
4. Vpliva pojasnjevalne spremenljivke na spremenljivko y

Izračunali smo izvozno funkcijo: y = 100 + 2x Pri tem je y vrednost izvoza (IZ) v milijonih USD in x vrednost bruto domačega proizvoda (BDP) v milijardah SIT. Pravilna razlaga izvozne funkcije je:

1. IZ naraste za 2 %, če se BDP poveča za 1 %.
2. Če BDP upade za 2 enoti, potem se IZ zmanjša za 1 enoto.
3. IZ naraste v povprečju za 2 USD, če BDP naraste za 1000 SIT.
4. IZ naraste za 2 milijona USD, če BDP naraste za milijardo SIT.

Za zaposlene v R Sloveniji smo ugotovili takole regresijsko premico: y = 115000 + 1000x Pri tem je y vrednost čistega mesečnega osebnega dohodka v SIT, x pa so leta delovne dobe. Kolikšni čisti mesečni osebni dohodek lahko v povprečju pričakuje zaposleni, ki ima 20 let delovne dobe?

135000.0

Določi vrednost regresijskega koeficienta za regresijsko funkcijo, prikazano v razsevnem diagramu:

1.0

Regresijska konstanta za regresijsko funkcijo, prikazano v razsevnem diagramu, je enaka:

0.0

Kateri od prikazanih razsevnih diagramov izraža največjo linearno odvisnost med spremenljivkama?

1. Razsevni diagram A
2. Razsevni diagram B
3. Razsevni diagram C
4. Razsevni diagram D

V katerem grafikonu razsev točk kaže najmanjšo odvisnost med spremenljivkama?

1. Razsevni diagram A
2. Razsevni diagram B
3. Razsevni diagram C
4. Razsevni diagram D

Kateri od prikazanih razsevnih diagramov izraža negativno linearno odvisnost med spremenljivkama?

1. Razsevni diagram A
2. Razsevni diagram B
3. Razsevni diagram C
4. Razsevni diagram D

Kateri od prikazanih razsevnih diagramov izraža pozitivno linearno odvisnost med spremenljivkama?

1. Razsevni diagram A
2. Razsevni diagram B
3. Razsevni diagram C
4. Razsevni diagram D

Vrednost korelacijskega koeficienta med spremenljivkama, prikazanima v razsevnem diagramu C, je približno enaka:

0.0

Vrednost (linearnega) korelacijskega koeficienta med spremenljivkama, prikazanima v razsevnem diagramu A, je približno enaka:

0.0

Vrednost korelacijskega koeficienta med spremenljivkama, prikazanima v razsevnem diagramu B, je približno enaka:

1.0
0.7 TO 1.0 OR 1.0 TO 1.3

Vrednost korelacijskega koeficienta med spremenljivkama, prikazanima v razsevnem diagramu D, je približno enaka:

-1.0
-1.1 TO -1.0 OR -1.0 TO -0.9

Regresijski koeficient odvisnosti ocene pri Statistiki 1 od ocene pri Matematiki 1 je enak 1, regresijska konstanta pa 0,5. Za koliko se povprečna ocena pri Statistiki 1 razlikuje od povprečne ocene pri Matematiki 1?

0.5

Koliko spremenljivk hkrati obravnavamo pri regresijski analizi?

1. Eno
2. Dve ali več

Z linearno regresijsko analizo smo proučevali odvisnost cene mleka od ponujene količine mleka na trgih. Regresijski koeficient znaša -4,8 SIT/l. Kateri od naštetih parametrov ima(jo) negativno vrednost?

1. Kovarianca
2. Korelacijski koeficient
3. Standardna napaka ocene regresije
4. Aritmetična sredina ene od spremenljivk
5. Standardni odklon ene od spremenljivk

0 MATCHES -1 AND 1 MATCHES 1

0 MATCHES -1 AND 1 MATCHES 1

0 MATCHES 0 AND 1 MATCHES 1

0 MATCHES 0 AND 1 MATCHES 1

Pri proučevanju odvisnosti višine bruto plače od povprečne ocene na dodiplomskem študiju smo ugotovili, da je vrednost korelacijskega koeficienta 0,6. Vrednost determinacijskega koeficienta je:

0.36

Na neki populaciji smo opazovali dve spremenljivki. Pri prvi spremenljivki smo ugotovili, da je koncentracija visoka, pri drugi spremenljivki pa smo ugotovili, da je koncentracija nizka. Katera trditev je pravilna?

1. Na podlagi podatkov o koncentraciji ne moremo sklepati o medsebojni odvisnosti.
2. Odvisnost je močna.
3. Odvisnost je šibka.
4. Odvisnost je srednje močna.

Regresijska premica vedno poteka skozi točko, določeno z aritmetičnima sredinama proučevanih spremenljivk.

1. Da
2. Ne

Pri proučevanju linearne odvisnosti izvoza neke države od njenega BDP smo za desetletno razdobje izračunali, da je korelacijski koeficient enak 0,81. To pomeni, da:

1. je linearna odvisnost izvoza te države od njenega BDP v obravnavanem razdobju visoka in pozitivna.
2. se je v obravnavanem razdobju izvoz te države v povprečju linearno povečal, če se je povečal njen BDP.
3. je 81 % variance za vrednost izvoza te države v obravnavanem razdobju pojasnjene z linearnim vplivom njenega BDP.
4. se je v obravnavanem razdobju izvoz te države povečal, če se je povečal njen BDP.

Regresijski koeficient ima enak predznak kot

1. korelacijski koeficient.
2. kovarianca.
3. regresijska konstanta.
4. standardna napaka ocene regresije.
5. standardni odklon odvisne spremenljivke.

Kvartili razdelijo populacijo na štiri enake dele.

1. Da
2. Ne

Kvantili razdelijo populacijo na štiri enake dele.

1. Da
2. Ne

Koliko decilov poznate? (Odgovorite s številom!)

9.0

0 MATCHES AND 1 MATCHES

Kolikšna je vrednost mediane za te vrednosti spremenljivke? 2 7 9 3 5

5.0

Rang je:

1. Celoštevilska spremenljivka
2. Parameter
3. Zvezna spremenljivka
4. Kvantil

Vrednost 30. centila je 200. Koliko odstotkov enot populacije ima vsaj tolikšno vrednost spremenljivke?

70.0

Kvantilni rang za statistično enoto z vrednostjo spremenljivke y = 100 je 0,80. Koliko enot populacije (N=1000) ima najmanj tolikšno vrednost spremenljivke y ?

200.0

Za porazdelitev zvezne spremenljivke so ugotovili, da je spodnja meja 3. razreda enaka 1. kvartilu, zgornja meja pa 50. centilu. Vrednost relativne frekvence tega razreda je:

0.25

Na podlagi naslednjih vrednosti spremenljivke določite vrednost modusa! 2 7 4 3 2 5 2 6 2

2.0

Za dano porazdelitev smo ugotovili vrednost modusa Mo = 15 in vrednost mediane Me = 17. Porazdelitev je:

1. Bimodalna
2. Simetrična
3. Asimetrična v levo
4. Asimetrična v desno

Za dano porazdelitev smo izračunali aritmetično sredino, ki je 20, in vrednost mediane, ki je 25. Porazdelitev je asimetrična v desno.

1. Da
2. Ne

Porazdelitev je asimetrična v levo, če je:

1. Mo večji od Me in ta od povprečja
2. Me večja od Mo in ta od povprečja
3. Povprečje večje od Mo in ta od Me
4. Povprečje manjše od Me in ta od Mo

Kateri od navedenih parametrov ni izražen v enotah mere spremenljivke, za katero je izračunan?

1. Standardni odklon
2. Modus
3. Mediana
4. Varianca

Analizirali smo populacijo zaposlenih glede na strokovno usposobljenost (kvalifikacijo). S katero srednjo vrednostjo lahko opišemo populacijo?

1. Modusom
2. Mediano
3. Aritmetično sredino

Polovica slovenskih statističnih regij je imela ob koncu leta 1997 vsaj 48 tisoč ha kmetijskih površin. Vrednost 48 tisoč ha je:

1. kvantil
2. mediana
3. Q2
4. prvi kvartil
5. Q3
6. 5. centil

Vrednosti kvartilov za amortizacijsko stopnjo za 11 gospodarskih dejavnosti v Sloveniji v letu 2002 so: 2,8 %, 3,5 %, 3,8 %. Vsaj kolikšno amortizacijsko stopnjo je imela četrtina gospodarskih dejavnosti?

1. 2,8 %
2. 3,5 %
3. 3,8 %

Vrednosti kvartilov za amortizacijsko stopnjo za 11 gospodarskih dejavnosti v Sloveniji v letu 2002 so: 2,8 %, 3,5 %, 3,8 %. Najmanj kolikšno amortizacijsko stopnjo je imelo 75 % gospodarskih dejavnosti?

1. 2,8 %
2. 3,5 %
3. 3,8 %

Vrednosti kvartilov za amortizacijsko stopnjo za 11 gospodarskih dejavnosti v Sloveniji v letu 2002 so: 2,8 %, 3,5 %, 3,8 %. Največ kolikšno amortizacijsko stopnjo je imela četrtina gospodarskih dejavnosti?

1. 2,8 %
2. 3,5 %
3. 3,8 %

0 MATCHES prvi AND 1 MATCHES decil

0 MATCHES prvi AND 1 MATCHES decil

Desetina gospodarskih dejavnosti v Sloveniji je v letu 2002 dosegla vsaj 5,9-odstotno amortizacijsko stopnjo. Izračunano vrednost imenujemo:

1. prvi decil.
2. deveti decil.

Porazdelitev števila podjetij v R Sloveniji po velikosti glede na število zaposlenih je bila konec lanskega leta naslednja: Mala 30280 Srednja 11512 Velika 824 Dana statistična vrsta prikazuje:

1. Sestavo velikosti populacije
2. Sestavo totala

Porazdelitev vrednosti izvoza R Slovenije po skupinah držav je bila v prvem polletju lanskega leta naslednja: EU 65 % CEFTA 23 % Druge 12 % Statistična vrsta prikazuje sestavo populacije.

1. Prav
2. Narobe

Izvoz R Slovenije po skupinah držav v prvem polletju lanskega leta je prikazan v naslednji statistični vrsti: EU 65 % CEFTA 23 % Druge 12 % Kaj prikazuje dana statistična vrsta?

1. Strukturne deleže totala
2. Strukturne odstotke totala
3. Strukturne deleže velikosti populacije
4. Strukturne odstotke velikosti populacije

Za prikaz sestave populacije v strukturnem krogu strukturne odstotke spremenimo v ločne stopinje tako, da jih:

1. Delimo s 3,14 (Pi)
2. Množimo s 3,6
3. Delimo s polmerom kroga
4. Množimo s 3,14 (Pi)
5. Delimo s 3,6
6. Množimo s premerom kroga
7. Množimo s premerom kroga

0 MATCHES AND 1 MATCHES

Za podjetja treh vrst prometa je prikazana sestava števila prevoženih potniških km (A), števila zaposlenih (B) in vrednost prometa (C) v strukturnem trikotniku. Odčitajte odstotek zaposlenih v podjetjih železniškega prometa v skupnem številu zaposlenih v vseh treh vrstah prometa!

25.0
23.0 TO 25.0 OR 25.0 TO 27.0

Za podjetja treh vrst prometa je prikazana sestava števila prevoženih potniških km (A), števila zaposlenih (B) in vrednost prometa (C) v strukturnem trikotniku. Odčitajte odstotek potniških km podjetij letalskega prometa v skupnem številu potniških km, opravljenih v vseh treh vrstah prometa!

75.0
73.0 TO 75.0 OR 75.0 TO 77.0

Za podjetja treh vrst prometa je prikazana sestava števila prevoženih potniških km (A), števila zaposlenih (B) in vrednost prometa (C) v strukturnem trikotniku. Odčitajte odstotek vrednosti prometa podjetij cestnega prometa v skupni vrednosti prometa, ustvarjenega v vseh treh vrstah prometa!

25.0
23.0 TO 25.0 OR 25.0 TO 27.0

Za Hrvaško želimo izračunati BDP per capita. Kaj je izračunana količina?

1. statistični koeficient
2. statistična enota
3. regresijski koeficient
4. strukturno število

Šest azijskih držav bi radi primerjali glede porabe nafte na prebivalca. Kateri količini moramo izmeriti, da bomo lahko izračunali ustrezen koeficient?

1. načrpano količino nafte, povečano za uvoz in zmanjšano za izvoz, in število vseh prebivalcev
2. načrpano količino nafte in število aktivnih prebivalcev
3. načrpano količino nafte in število vseh prebivalcev

Koeficienti pokritosti uvoza z izvozom po panogah industrije so prikazani s pravokotniki. Ploščine pravokotnikov predstavljajo:

1. Vrednosti izvoza
2. Vrednosti uvoza
3. Pokritost uvoza z izvozom

Za več držav smo izračunali statistične koeficiente, ki predstavljajo bruto domači proizvod na prebivalca. Te smo prikazali s primerljivimi pravokotniki. Kaj predstavljajo ploščine pravokotnikov?

1. Število prebivalcev
2. Vrednost bruto domačega proizvoda
3. Vrednost bruto domačega proizvoda na prebivalca

Po občinah R Slovenije so dani podatki o številu prebivalcev in o bruto domačem proizvodu na prebivalca. Da bi ugotovili vrednost bruto domačega proizvoda na prebivalca v R Sloveniji, bi na podlagi teh podatkov izračunali:

1. Tehtano geometrijsko sredino
2. Tehtano harmonično sredino
3. Aritmetično sredino
4. Tehtano aritmetično sredino

Po občinah R Slovenije so dani podatki o vrednosti BDP in o bruto domačem proizvodu na prebivalca. Da bi ugotovili vrednost bruto domačega proizvoda na prebivalca v R Sloveniji, bi na podlagi teh podatkov izračunali:

1. Tehtano geometrijsko sredino
2. Tehtano harmonično sredino
3. Aritmetično sredino
4. Tehtano aritmetično sredino

Po slovenskih stat. regijah so dani podatki o številu prebivalcev in o številu študentov na 100 prebivalcev. Da bi ugotovili povprečno število študentov na 100 prebivalcev v R Sloveniji, bi na podlagi teh podatkov izračunali:

1. Tehtano geometrijsko sredino
2. Tehtano harmonično sredino
3. Aritmetično sredino
4. Tehtano aritmetično sredino

Po slovenskih stat. regijah so dani podatki o številu študentov in o številu študentov na 100 prebivalcev. Da bi ugotovili povprečno število študentov na 100 prebivalcev v R Sloveniji, bi na podlagi teh podatkov izračunali:

1. Tehtano geometrijsko sredino
2. Tehtano harmonično sredino
3. Aritmetično sredino
4. Tehtano aritmetično sredino

Za evropske države so dani podatki o vrednostih uvoza in pokritosti uvoza z izvozom. Da bi ugotovili pokritost uvoza z izvozom v Evropi, bi na podlagi teh podatkov izračunali:

1. Tehtano geometrijsko sredino
2. Tehtano harmonično sredino
3. Aritmetično sredino
4. Tehtano aritmetično sredino

Za ameriške države so dani podatki o vrednostih izvoza in pokritosti izvoza z uvozom. Da bi ugotovili pokritost izvoza z uvozom v ZDA, bi na podlagi teh podatkov izračunali:

1. Tehtano geometrijsko sredino
2. Tehtano harmonično sredino
3. Aritmetično sredino
4. Tehtano aritmetično sredino

Za članice EU imamo za neko leto podane vrednosti BDP in vrednosti letnega kapitalnega koeficienta (to je povprečna dnevna vrednost kapitala v primerjavi z letno vrednostjo BDP). Kako bi izračunali vrednost kapitalnega koeficienta za to leto za celotno EU?

1. S tehtano aritmetično sredino
2. S tehtano harmonično sredino
3. S tehtano geometrijsko sredino

Za članice EU imamo za neko leto podane povprečne dnevne vrednosti kapitala in vrednosti letnih kapitalnih koeficientov (letni kapitalni koeficient je povprečna dnevna vrednost kapitala v primerjavi z letno vrednostjo BDP). Kako bi izračunali vrednost kapitalnega koeficienta za to leto za celotno EU?

1. S tehtano harmonično sredino
2. S tehtano aritmetično sredino
3. S tehtano geometrijsko sredino

Po panogah industrije so dani podatki o vrednosti osnovnih sredstev in vrednosti osnovnih sredstev na zaposlenega. Za izračun povprečne vrednosti osnovnih sredstev na zaposlenega v industriji bomo uporabili:

1. Harmonično sredino
2. Tehtano aritmetično sredino
3. Geometrijsko sredino
4. Tehtano harmonično sredino

Po panogah industrije so dani podatki o številu zaposlenih in vrednosti osnovnih sredstev na zaposlenega. Za izračun povprečne vrednosti osnovnih sredstev na zaposlenega v industriji bomo uporabili:

1. Harmonično sredino
2. Tehtano aritmetično sredino
3. Geometrijsko sredino
4. Tehtano harmonično sredino

Za evropske države so dani podatki o vrednostih izvoza in pokritosti uvoza z izvozom. Da bi ugotovili pokritost uvoza z izvozom v Evropi, bi na podlagi teh podatkov izračunali:

1. Harmonično sredino
2. Tehtano aritmetično sredino
3. Geometrijsko sredino
4. Tehtano harmonično sredino

Za ameriške države so dani podatki o vrednostih uvoza in pokritosti izvoza z uvozom. Da bi ugotovili pokritost izvoza z uvozom v ZDA, bi na podlagi teh podatkov izračunali:

1. Harmonično sredino
2. Tehtano aritmetično sredino
3. Geometrijsko sredino
4. Tehtano harmonično sredino

Proučevali smo 12 letalskih prevoznikov iz 8 držav. Pri vsakem prevozniku nas zanima število prevoženih potniških kilometrov v zadnjem letu. Kaj je statistična enota?

1. letalski prevoznik
2. država
3. potnik
4. posamezen let

Proučevali smo mariborska podjetja po številu zaposlenih moških in številu zaposlenih žensk. Množični pojav je:

1. podjetje
2. zaposleni moški
3. zaposlena ženska
4. zaposlena oseba

Gospodinjstva v R Sloveniji ob popisu leta 2002 sestavljajo trenutno statistično množico (populacijo).

1. Da
2. Ne

Panoge dejavnosti R Slovenije predstavljajo enostavne statistične enote.

1. Prav
2. Narobe

Spremenljivka "kvalifikacija zaposlenega" ima glede na raven meritve naslednji/e značaj/e:

1. Razmernosti
2. Ordinalnosti
3. Intervalnosti
4. Nominalnosti

Katere od navedenih spremenljivk so zvezne?

1. Vrednost osnovnih sredstev
2. Število sklenjenih zakonskih zvez
3. Število zaposlenih
4. Tečaj EUR v SIT

Vrednost statističnega parametra se od statistične enote do statistične enote spreminja.

1. Da
2. Ne

Zapišite črko, s katero v statistiki označujemo število enot v populaciji!

A MATCHES CASE N
OTHER

Leta 2001 je bila vrednost izvoza populacije vseh gospodarskih dejavnosti v R Sloveniji 9252 mio USD. Število 9252 mio USD je:

1. Vrednost parametra
2. Vrednost spremenljivke
3. Enota statistične množice ali populacije

Zapišite črko, s katero v statistiki označujemo parameter, ki ga dobimo s seštevanjem vrednosti spremenljivke x!

A MATCHES CASE X
OTHER

Kako v statistiki imenujemo parameter, ki ga dobimo s seštevanjem vrednosti spremenljivke pri vseh enotah populacije?

A MATCHES NOCASE total
OTHER

Zapišite oznako (simbol), ki jo v statistiki uporabljamo za parameter, ki ga dobimo s preštevanjem enot v populaciji!

A MATCHES CASE N
OTHER

Prebivalci R Slovenije po Registru prebivalcev na dan 30. 6. 2004 predstavljajo:

1. Trenutno ali momentno populacijo
2. Razmično ali intervalno populacijo

Množica rojstev v ljubljanski porodnišnici v prvem polletju lanskega leta predstavlja:

1. Trenutno ali momentno populacijo
2. Razmično ali intervalno populacijo

Konec leta 2003 je imelo trideset podjetij kovinske industrije 21500 zaposlenih in za 213 mrd SIT osnovnih sredstev. Velikost populacije je (odgovorite s številom):

30.0

Proučevali smo število dijakov in profesorjev na gimazijah v RS v šolskem letu 2002/2003. Statistična enota je:

A MATCHES NOCASE gimnazija
OTHER

Katere od navedenih spremenljivk so celoštevilske?

1. Telesna višina
2. Višina štipendije
3. Izpitna ocena pri predmetu
4. Število zaposlenih v podjetju
5. Vrednost prodanih proizvodov
6. Število dobaviteljev surovin

Telefonska številka prebivalca je v statistiki spremenljivka, ki ima, glede na mersko lestvico (raven meritve), značaj:

1. Nominalnosti
2. Ordinalnosti
3. Intervalnosti
4. Razmernosti

Gospodinjstva mestne občine Maribor ob popisu leta 2002 predstavljajo:

1. Enostavne statistične enote
2. Sestavljene statistične enote

Prometne nesreče na območju UNZ Kranj v mesecu septembru lanskega leta predstavljajo:

1. Trenutno statistično množico
2. Razmično statistično množico

Ugotovite, katere od navedenih trditev veljajo za proučevanje zakonitosti v ekonomiji!

1. Eksperiment je osnovni vir podatkov.
2. Število opazovanih enot ni poljubno veliko.
3. Slučajni vplivi so običajno zelo izraziti.
4. Povezave med spremenljivkami so zelo trdne.

Med navedenimi vrstami opazovanj izberite tiste, ki vključujejo celotno populacijo!

1. Popis konjev 30. septembra
2. Poroke na matičnem uradu neke občine v lanskem letu
3. Telefonska anketa o uspešnosti politike vlade
4. Izbira tipičnih podjetij kovinske industrije
5. Register podjetij na občinskem sodišču
6. Anketa o izdatkih gospodinjstev

Skupine za vrednosti spremenljivke morajo biti oblikovane tako, da zajemajo vse vrednosti pri opazovanih enotah. Tako oblikovane skupine vrednosti zato izpolnjujejo načelo enoličnosti.

1. Da
2. Ne

Skupine za vrednosti spremenljivke morajo biti oblikovane tako, da posamezno enoto lahko razvrstimo v le eno od oblikovanih skupin. Tako oblikovane skupine vrednosti zato izpolnjujejo načelo enoličnosti.

1. Da
2. Ne

Skupine za vrednosti spremenljivke morajo biti oblikovane tako, da zajemajo vse vrednosti pri opazovanih enotah. Tako oblikovane skupine vrednosti zato izpolnjujejo načelo polnoštevilčnosti.

1. Da
2. Ne

Klasifikacije in nomenklature so dogovorjene skupine za vrednosti

1. krajevnih spremenljivk
2. časovnih spremnljivk
3. opisnih spremenljivk

Število podjetij v Sloveniji na dan 30. 5. 2005 je

1. Parameter
2. Velikost populacije
3. Vrednost spremenljivke
4. Populacija

Kaj od naštetega je relativno število?

1. Indeks cen življenjskih potrebščin
2. Delež študentov prvega letnika Ekonomske fakultete med vsemi študenti Ekonomske fakultete
3. BDP na prebivalca
4. Cena izdelka
5. Število izdelkov
6. BDP
7. Število študentov prvega letnika Ekonomske fakultete

Pri porazdelitvi študentov po smeri študija je spremenljivka

1. Smer študija
2. Študent
3. Starost študenta
4. Letnik študija

V prvi letnik Ekonomske fakultete je bilo v študijskem letu 2003/2004 vpisanih 1100 študentov. Število 1100 predstavlja

1. Vrednost parametra
2. Spremenljivko
3. Vrednost spremenljivke
4. Opredeljujoči pogoj

Koliko odstotkov enot ima pri normalni porazdelitvi spremenljivke vrednost manjšo od povprečja, zmanjšanega za 1 standardni odklon?

1. 68,27
2. 84,13
3. 15,87
4. 31,73

Koliko odstotkov enot ima pri normalni porazdelitvi spremenljivke vrednost večjo od povprečja, zmanjšanega za 1 standardni odklon?

1. 68,27
2. 95,45
3. 84,13
4. 99,73

Borzi vrednostnih papirjev bi radi primerjali glede na nihanje vrednosti najpomembnejšega borznega indeksa. Kaj bomo izračunali?

1. Varianco
2. Standardni odklon
3. Koeficient variacije
4. Mediano

Vsako od vrednosti spremenljivke povečamo za 10 enot.

1. Povprečje in varianca se ne spremenita.
2. Variacijski razmik se poveča, povprečje se ne spremeni.
3. Povprečje se poveča, varianca se ne spremeni.
4. Standardni odklon se zmanjša, povprečje se poveča.
5. Povečata se povprečje in varianca.

Na prvem izpitnem roku iz Statistike je bila povprečna ocena 7 z varianco 1. Na drugem roku je bila povprečna ocena 8 s standardnim odklonom 1. Na katerem od teh dveh rokov je bila variabilnost ocene med študenti večja ?

1. Prvem
2. Drugem

Kateri od navedenih parametrov so mere variabilnosti spremenljivke?

1. Varianca
2. Aritmetična sredina
3. Kovarianca
4. Variacijski razmik
5. Ginijev koeficient
6. Standardni odklon

Koncentracija pojava je porazdelitev statističnih enot po vrednostih proučevane spremenljivke.

1. Da
2. Ne

Interval za vrednosti Ginijevega koeficienta koncentracije je:

1. od -1 do +1
2. od 0 do 1
3. od 0 do 100

Črta, ki prikazuje koncentracijo proučevanega pojava v Lorenzovem grafikonu, poteka po diagonali. Pojav je:

1. Srednje koncentriran
2. Slabo koncentriran
3. Nekoncentriran
4. Maksimalno koncentriran

Za normalno porazdelitev spremenljivke velja, da ima na intervalu - povprečje, povečano in zmanjšano za dvojno vrednost standardnega odklona - vrednosti spremenljivke naslednji odstotek enot populacije:

1. 33,33
2. 50,00
3. 68,27
4. 75,25
5. 95,45

Porazdelitev študentov po oceni iz Statistike je normalna z aritmetično sredino 7 in varianco 1. Kvečjemu katero oceno dobi polovica študentov ?

7.0

Avtomatski stroj izdeluje proizvod s povprečno maso 50 kg in standardnim odklonom 2 kg. Trg sprejema le proizvode z maso najmanj 46 kg in največ 54 kg. S približno kolikšnim odstotkom slabih proizvodov morajo računati v podjetju pri proizvodnji na tem stroju?

4.5
3.5 TO 4.5 OR 4.5 TO 5.5

Pri proučevanju koncentracije mase bruto plač med zaposlenimi kumulativa relativnih frekvenc v odstotkih izraža:

1. kumulativo odstotka zaposlenih.
2. kumulativo odstotka mase bruto plač.

Ob koncu leta 1997 je imela vsaka statistična regija v Sloveniji v povprečju 57,6 tisoč ha kmetijske površine. Standardni odklon je bil 30,7 tisoč ha. Ali so bile razlike v velikosti kmetijskih površin med 12 statističnimi regijami velike?

1. Da.
2. Ne.

Pri proučevanju koncentracije opazovanega pojava smo ugotovili, da je pojav enakomerno porazdeljen po enotah oziroma da ni koncentracije pojava. Lorenzova krivulja poteka:

1. Po diagonali kvadrata iz spodnjega levega v zgornji desni kot.
2. Po diagonali kvadrata iz zgornjega levega v spodnji desni kot.
3. Po spodnji in desni stranici kvadrata.
4. Po levi in zgornji stranici kvadrata.

Pri proučevanju koncentracije opazovanega pojava smo ugotovili maksimalno koncentracijo pojava. Lorenzova krivulja poteka:

1. Po diagonali kvadrata iz spodnjega levega v zgornji desni kot.
2. Po diagonali kvadrata iz zgornjega levega v spodnji desni kot.
3. Po spodnji in desni stranici kvadrata.
4. Po levi in zgornji stranici kvadrata.

Če prikažemo srednjo koncentracijo opazovanega pojava v ustreznem grafikonu, potem je Lorenzova krivulja sestavljena iz toliko daljic, kolikor je razredov v frekvenčni porazdelitvi.

1. Da
2. Ne

Porazdelitvena funkcija F°(z) je tabelirana za:

1. Standardizirano normalno porazdelitev.
2. Normalno porazdelitev z aritmetično sredino 0 in varianco 1.
3. Vsako normalno porazdelitev posebej.
4. Normalno porazdelitev z aritmetično sredino 1 in varianco 0.
5. Normalno porazdelitev z aritmetično sredino 1 in varianco 1.

Slučajna zvezna številska spremenljivka je porazdeljena normalno z aritmetično sredino 5 in standardnim odklonom 2. Kolikšna je vrednost mediane?

5.0

Slučajna zvezna številska spremenljivka je porazdeljena normalno z aritmetično sredino 8 in varianco 1. Kolikšna je vrednost modusa?

8.0

Slučajna zvezna številska spremenljivka je porazdeljena normalno z aritmetično sredino 12 in varianco 4. Koliko odstotkov enot ima vrednost večjo od 8 in manjšo od 16?

95.45
94.95 TO 95.45 OR 95.45 TO 95.95

Na izpitnem roku iz statistike so se ocene študentov porazdeljevale normalno z aritmetično sredino 70 in varianco 49. Kolikšen je koeficient variacije, izražen v odstotkih?

10.0

Pri proučevanju koncentracije prebivalcev med statističnimi regijami kumulativa relativnih frekvenc v odstotkih izraža:

1. kumulativo odstotka regij.
2. kumulativo odstotka prebivalcev.

Pri proučevanju koncentracije prebivalcev med statističnimi regijami kumulativa relativnih delnih vsot (subtotalov) v odstotkih izraža:

1. kumulativo odstotka regij.
2. kumulativo odstotka prebivalcev.

Lorenzova krivulja za prikaz koncentracije mase bruto plač med zaposlenimi v letu 2002 je bližje diagonali kot tista za leto 2003. To pomeni, da je bila v letu 2003 koncentracija mase bruto plač med zaposlenimi v primerjavi z letom 2002:

1. manjša.
2. večja.

V analizi koncentracije BDP med občinami v Sloveniji je statistična enota:

1. Občina
2. Vrednost BDP
3. Slovenija

0 MATCHES 0 AND 1 MATCHES 1

0 MATCHES 0 AND 1 MATCHES 1